Omemba: Meta Drčar

»Temporalnost, ki jo gibajoče se telo prinese v prostorske enačbe Mete Drčar, pomeni njihovo dejansko rešitev, saj šele ta uresniči prostor v dinamiki spremenljivk, ki jo njegove domnevne trdnosti samo postavljajo v krhko ravnovesje.«

»Težki materiali se namenoma pojavljajo kot fragilne šrafure, skorajda ostanki kakšnih davno povlečenih linij, s katerimi si je kdaj nekdo prizadeval meriti prostor oziroma umestiti elemente v njem. Brez sleherne literarnosti in narativnosti, zgodba, ki jo ti pripovedujejo, je vselej spreminjajoča se pripoved slehernega trenutka v dnevu in slehernega obiskovalca.«